»Brechtovo gledališče je ustvarjala skupnost številnih sodelavcev in sodelavk.«

»Ko nastopamo na odru, nas včasih zanese naša filozofija gledališča, naša vloga znanilca družbenih sprememb, velik del skupnosti pa pustimo za seboj.«

»Predstava je povabilo v skupnost. V svet, kjer ima vsakdo svojo barvo, vsakdo svojo misel, vsakdo svoj prostor. Svet, ki ga ustvarimo skupaj. Zato sanjajte z nami. Smo vojska sanjačev – zato smo nepremagljivi«

»Predstava je povabilo v skupnost. V svet, kjer ima vsakdo svojo barvo, vsakdo svojo misel, vsakdo svoj prostor. Svet, ki ga ustvarimo skupaj. Zato sanjajte z nami. Smo vojska sanjačev – zato smo nepremagljivi.«

»Otrokom gledališče ni le v zabavo, ampak jim v tem divjem času predstavlja nujo.«

»... v katerem umetnik ustvari svoj imaginarni svet, ga odpre za ljudi in jih povabi vanj. V njem uprizarja in pripoveduje zgodbe, pri čemer intenzivno gradi dialog z občinstvom, da bi navezal (osebni) stik z njim in ga – oziroma da bi se z njim – za kratek čas povezal v skupnost. T. i. interaktivnost, ki je prepoznavna značilnost uličnega gledališča, ustvari posebno atmosfero, zato je srečanje z uličnimi umetniki več kot to; je edinstveno in neponovljivo doživetje.«

»Dostikrat se gledališče v javnem prostoru gleda kot nekaj, kar ni tako resno, zato se verjetno tudi ne jemlje tako resno. Pogosto so predstave zunaj, na ulici in trgih zabavne, komične, dostikrat lahko izpade, da ni veliko znanja za njimi in veščin, ampak da gre samo za lahkotno zabavo, obenem pa se na ulici zgodi marsikaj, tudi resne, družbenokritične predstave.«

»Na srečo pa smo umetniki mojstri samorefleksije, samoironije in preživetja, naš ansambel ima igralce, ki so dobri vokalisti in gibalci in glasba je vedno najkrajša, najbolj razumljiva pot med občinstvom in odrom.«

»Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski Drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni.«